Stabilna večina za trenutno vlado
V aktualnem volilnem trendu vladne stranke na Madžarskem dosegajo 70,4 % sedežev.
Za primerjavo strank s simboli prikazujemo njihovo politično usmeritev. Kategorije so namenjene grobi razvrstitvi za hiter pregled. Natančnejše informacije o političnih stališčih najdete na podstraneh posameznih strank.
V aktualnem volilnem trendu vladne stranke na Madžarskem dosegajo 70,4 % sedežev.
Prirast +1,6 v zadnjih 30 dneh
Izguba -1,1 v zadnjih 30 dneh
Naslednje Parlamentarne volitve na Madžarskem bodo predvidoma leta 2030.
Prejemajte najnovejše volilne ankete in trende neposredno v vaših rezultatih iskanja Google.
Na vrhu aktualnega PolitPro volilnega trenda za parlamentarne volitve na Madžarskem je stranka TISZA z 68,5 %. Sledijo Fidesz/KDNP z 22,8%, Mi Hazánk z 6,4%, Demokratikus Koalíció z 1,3% in Magyar Kétfarkú Kutya Párt z 1%. Druge stranke dosegajo 0% glasov.
Trenutne vladne stranke v državi Madžarska v aktualnem volilnem trendu potrjujejo svojo večino z 70,4 % sedežev. Tako zavezništvo TISZA še naprej ohranja trdno podporo v parlamentu za stabilno vodenje države.
PolitPro volilni trend je več kot le trenutni posnetek stanja. Podatke vseh relevantnih inštitutov za javnomnenjske raziskave združujemo v uteženo povprečje za parlamentarne volitve na Madžarskem. Ker klasična volilna napoved (»Koga bi volili, če bi bile volitve v nedeljo?«) zaradi metodoloških razlogov niha, naš trend ponuja statistično zanesljivo podatkovno osnovo, ki gladi kratkoročna odstopanja.
S kombinacijo več virov podatkov zmanjšujemo tveganje naključnih učinkov. Vsaka raziskava vključuje statistično napako (običajno med 1,5 % in 3 %). Naš pregled anket za Madžarsko natančno pokaže, ali vzpon določene stranke predstavlja dolgoročen trend ali le statistično nihanje posameznega inštituta.
Izračun sledi transparentnemu matematičnemu modelu: novejše ankete imajo večjo težo kot starejši podatki. Poleg tega v kalkulacijo vključimo zgodovinsko natančnost inštitutov, da izravnamo metodološka odstopanja. Rezultat je veljavna trendna linija, ki natančno odraža strankarski sistem na Madžarskem.
Volilni prag za parlamentarne volitve na Madžarskem znaša 5%.
Volilne ankete niso napovedi, temveč posnetki trenutnega stanja s statističnimi odstopanji. Za realistično sliko dnevno simuliramo 100.000 volilnih izidov na podlagi volilnega trenda PolitPro z uporabo metode Monte Carlo. Pri tem upoštevamo tipične premike volivcev in politične trende. Naš algoritem preizkuša različne scenarije – od manjših premikov v volilnem taboru do političnih presenečenj – da bi ugotovil dejanske možnosti za uspeh strank in koalicij.
Glede na volilni trend bi v madžarski parlament vstopilo 3 strank: TISZA z 140 poslanci, Fidesz/KDNP z 46 poslanci in Mi Hazánk z 13 poslanci.
[modules/faq.electoral-system.body]
[modules/faq.threshold.body]
[modules/faq.government-coalitions.body]
Madžarsko gospodarstvo kaže dvojno sliko: medtem ko je bruto domači proizvod v prvem četrtletju 2026 zrasel za 1,7 odstotka in...
Nova madžarska vlada pod premierjem Péterjem Magyarjem uvaja preobrat v migracijski politiki. Od junija 2026 ne bodo izdajali novih dovoljenj...
Madžarska pod novo vlado premierja Péterja Magyarja izvaja izrazit preobrat v svoji zunanji politiki. Budimpešta je odpravila dvoletni veto na...
Madžarska doživlja temeljit politični preobrat. Po 16 letih pod stranko Fidesz Viktorja Orbána je opozicija, ki jo vodita Péter Magyar...
Madžarska doživlja politično spremembo smeri, ki ima globoke posledice za energijo, podnebje in infrastrukturo. Pod novim predsednikom vlade Péterjem Magyarjem...
Madžarska se spopada z globokimi demografskimi spremembami, ki izzivajo socialni mir med generacijami. Starejše prebivalstvo in nizka rodnost obremenjujejo pokojninski...
Madžarski študenti in vajenci so pred prelomno spremembo: Evropska komisija signalizira sprostitev do 16,4 milijarde evrov zamrznjenih sredstev EU, kar...
Od 1. januarja 2026 bodo madžarske družine doživele globoko finančno olajšanje: pol milijona mater z dvema ali tremi otroki bo...
Madžarski upokojenci doživljajo previdno finančno olajšanje: februarja 2026 so prvič prejeli četrtino postopoma ponovno uvedene 14. mesečne pokojnine, ki naj...
Nova madžarska vlada pod premierjem Péterjem Magyarjem se bori za fiskalno stabilnost: podedovala je proračunski primanjkljaj, ki naj bi leta...
Madžarski mali podjetniki in samozaposleni občutijo opazne olajšave: prag za oprostitev DDV se bo leta 2026 dvignil na 20 milijonov...
Sodišče EU je 21. aprila 2026 madžarski sporni 'zakon o zaščiti otrok', ki je prepovedoval 'prikazovanje ali promocijo' homoseksualnosti in...
Madžarska bo od sredine leta 2026 ustavila sprejemanje novih delavcev iz držav nečlanic EU v sektorjih, kot so tovarniško delo,...
V PolitPro oceni za inštitute ocenjujemo zanesljivost anketnih inštitutov na podlagi njihove natančnosti pri volitvah ter odstopanja od volilnega trenda. Velika odstopanja vrednosti strank v primerjavi z volilnim trendom povzročijo odbitke, saj lahko kažejo na favoriziranje ali diskriminacijo strank. Ocena ima najvišjo vrednost 100.
Volitve se sicer izvajajo, vendar so le omejeno svobodne in poštene, njihov namen pa je utrditi moč vladajočih.
Madžarska v PolitPro Oceni demokracije dosega 33 od 100 možnih točk.
V zadnjih 10 letih se je ocena demokracije močno poslabšala.
Indeks demokracije PolitPro ocenjuje različne vidike demokracije na podlagi znanstvenih podatkov projekta Varieties of Democracy (V-Dem). Mednarodni raziskovalni projekt vodita Univerza v Göteborgu (Švedska) in Univerza Notre Dame (ZDA). Več kot 3.500 strokovnjakov ocenjuje demokratično kakovost svojih držav po standardiziranih merilih. PolitPro te podatke združuje in dopolnjuje, da jih predstavi na razumljiv in primerljiv način. Indeks se giblje od 0 do 100 točk.
Parlament izvoli vlado, predsednik pa ima večinoma le reprezentativne naloge.
Volitve se odločijo v samo enem krogu.
Po volitvah se parlament sestane na ustanovni seji, ki jo skliče predsednik države. Najpomembnejše dejanje je izvolitev predsednika vlade, ki običajno poteka hitro, takoj ko so znani uradni končni rezultati. Značilnost madžarskega parlamentarizma je enodomni sistem; ni drugega doma, kot je senat. Ko je vlada prisegla, se začne zakonodajno delo, pri čemer lahko ustavne spremembe, zaradi pogosto jasnih večinskih razmerij, igrajo osrednjo vlogo pri političnem oblikovanju.
Volilno pravico imajo vsi madžarski državljani, stari 18 let in več. Posebnost je volilna pravica za Madžare v tujini: državljani brez prebivališča na Madžarskem lahko sodelujejo pri glasovanju o državnih listah po pošti. Volilna udeležba zgodovinsko niha, vendar pri prelomnih volitvah pogosto presega 70 %. Volilno telo je geografsko pogosto razdeljeno, pri čemer glavno mesto Budimpešta pogosto kaže drugačne politične trende kot podeželska območja. Politična mobilizacija na Madžarskem poteka zelo intenzivno prek nacionalnih tem in vprašanja suverenosti.
Zveza evropskih držav s skupnimi zakoni, notranjim trgom in demokratičnimi standardi.
Vojaška obrambna zveza med Evropo in Severno Ameriko.
Organizacija za mir, varnost in človekove pravice v Evropi.
Združenje bogatejših držav za sodelovanje na področju gospodarstva in razvoja.
Naslednje Parlamentarne volitve na Madžarskem bodo predvidoma leta 2030. Do takrat so aktualne javnomnenjske raziskave najpomembnejši barometer za politično razpoloženje v Madžarska.
Raziskovalni podatki Univerze v Göteborgu na temo demokracije. Neodvisni politični strokovnjaki z vsega sveta ocenjujejo politične sisteme po znanstvenih merilih.V-Dem – Različice demokracije
Coppedge, Michael, John Gerring, Carl Henrik Knutsen, Staffan I. Lindberg, Jan Teorell, David Altman, Fabio Angiolillo, Michael Bernhard, Agnes Cornell, M. Steven Fish, Linnea Fox, Lisa Gastaldi, Haakon Gjerløw, Adam Glynn, Ana Good God, Allen Hicken, Katrin Kinzelbach, Kyle L. Marquardt, Kelly McMann, Valeriya Mechkova, Anja Neundorf, Pamela Paxton, Daniel Pemstein, Josefine Pernes, Johannes von Römer, Brigitte Seim, Rachel Sigman, Svend-Erik Skaaning, Jeffrey Staton, Aksel Sundström, Marcus Tannenberg, Eitan Tzelgov, Yi-ting Wang, Tore Wig, and Daniel Ziblatt. 2026. "V-Dem Priročnik v16" Projekt Raznolikosti Demokracije (V-Dem).
Raziskovalni projekt Univerze v Göteborgu. Mednarodni politologi ocenjujejo politične usmeritve strank po vsem svetu na podlagi enotnih meril.V-Party – Zbirka podatkov o strankah po svetu
Staffan I. Lindberg, Nils D¨upont, Masaaki Higashijima, Yaman Berker Kavasoglu, Kyle L. Marquardt, Michael Bernhard, Holger D¨oring, Allen Hicken, Melis Laebens, Juraj Medzihorsky, Anja Neundorf, Ora John Reuter, Saskia Ruth–Lovell, Keith R. Weghorst, Nina Wiesehomeier, Joseph Wright, Nazifa Alizada, Paul Bederke, Lisa Gastaldi, Sandra Grahn, Garry Hindle, Nina Ilchenko, Johannes von R¨omer, Steven Wilson, Daniel Pemstein, Brigitte Seim. 2022. Varieties of Party Identity and Organization (V–Party) Dataset V2. Varieties of Democracy (V–Dem) Project.
Dolgoročni raziskovalni podatki Univerze v Bremnu. Dokumentira stranke in vlade za politične primerjave.ParlGov – Podatki o parlamentarni demokraciji
Döring, Holger and Philip Manow. 2024. Parliaments and governments database (ParlGov): Information on parties, elections and cabinets in established democracies.
Najpomembnejša evropska strokovna raziskava o strankarskih stališčih. Več kot 400 politologov iz različnih držav dokumentira strankarska stališča na podlagi znanstvenih kriterijev.CHES – Raziskava strokovnjakov Chapel Hill
Rovny, Jan, Ryan Bakker, Liesbet Hooghe, Seth Jolly, Gary Marks, Jonathan Polk, Marco Steenbergen in Milada Vachudova. “25 let stališč političnih strank v Evropi: Raziskava strokovnjakov Chapel Hill, 1999-2024,”