Pregled stranke SaS

Zastava Slovaška

Sloboda a Solidarita

Svoboda in Solidarnost

Liberalna

Sredinska desnica

Zastava Evropski parlament

ECR

Poslanska skupina v Evropskem parlamentu

Politična usmeritev
Konservativno
Socialno
Tržno
Progresivno
Stališče do EU
Proti EU
Za EU
SaS je gospodarsko-liberalna in evroskeptična stranka na Slovaškem. Združuje jasno zavezanost prostemu trgu z družbeno-liberalnimi vrednotami in kritičnim odnosom do globlje integracije EU, ne da bi pri tem načelno postavljala pod vprašaj zahodno usmerjenost države.

Vrednote in svetovni nazor

Temelj stranke SaS sloni na klasičnem liberalizmu. Njihov svetovni nazor zaznamuje primat individualne svobode in samo odgovornosti. Državo razumejo kot vitkega ponudnika storitev, ki naj se v življenje državljanov v veliki meri ne vmešava. Gospodarsko stranka stavi na radikalne tržne mehanizme in znižanje davkov, medtem ko družbeno-politično zastopa sodobne, sekularne pristope. Osrednje napetostno polje predstavlja kombinacija progresivnih zahtev na domačem področju in trde, deloma nacionalno-konservativne linije v fiskalni in migracijski politiki.

Politične prioritete

Agenda stranke SaS je primarno usmerjena v podjetnike, strokovnjake in urbani srednji razred. Njeno jedro je stroga proračunska disciplina in zmanjšanje birokracije. Zavzema se za enostavne davčne sisteme in dosledno zavrača prerazdeljevanje ter državne posege na trg. Družbeno se zavzema za pravice manjšin in ločitev cerkve od države – teme, ki v konservativno usmerjeni Slovaški pogosto povzročajo trenja. V EU politiki deluje kot "glas razuma" proti transferni uniji, pri čemer se strogo osredotoča na skupni notranji trg.

Vloga v političnem sistemu

V slovaškem političnem sistemu stranka SaS prevzema vlogo kompetentnega korektiva. Razume se kot tehnokratska elita, ki postavlja strokovno politiko nad populizem, vendar se pogosto sooča z očitki o pomanjkanju pripravljenosti za kompromis. Njena strategija je delovati kot zanesljivo sidro pravne države in boja proti korupciji. Kljub proevropski usmerjenosti njena glasna kritika centralizacijskih tendenc Bruslja redno povzroča napetosti znotraj liberalnih zavezništev in določa njen edinstven položaj med konservativnimi in levimi silami.

Prednostne teme in ideološka umestitev

Grafikon prikazuje, katere teme so za stranko še posebej pomembne. Čim bolj zunaj je točka, tem večji je njen pomen.

Stališča in ključne politične zahteve

Stališče 2024
Stališče 2019

Gospodarstvo in država

Ali naj se dohodki in premoženje prerazporedijo?
Za prerazporeditev
Proti prerazporeditvi
Kako naj država ravna s prostim proračunom?
Vlaganje
Zmanjšanje dolga in znižanje davkov
Ali je treba zaščititi lokalno gospodarstvo?
Prosta svetovna trgovina
Zaščita lokalnega gospodarstva

Družba in vrednote

Kaj je pomembnejše: svoboda ali varnost?
Maksimalna svoboda
Varnost
Ali naj se spodbuja enakost žensk?
Za spodbujanje
Proti spodbujanju
Ali naj se spodbuja enakopravnost LGBTQ+?
Za spodbujanje
Proti spodbujanju
Ali bi morale biti istospolne zakonske zveze dovoljene?
Za
Proti
Kakšno vlogo naj imajo religije v politiki?
Ločitev cerkve in države
Tesna povezanost cerkve in države
Ali naj bo politika usmerjena v mesta ali na podeželje?
Osredotočenost na mesta
Osredotočenost na podeželje

Okolje in globalizacija

Kaj je pomembneje: varovanje okolja ali gospodarska rast?
Varovanje okolja pred gospodarsko rastjo
Gospodarska rast pred varovanjem okolja
Kaj je pomembnejše: varovanje podnebja ali gospodarstvo?
Varovanje podnebja pomembnejše od gospodarske rasti
Gospodarska rast pomembnejša od varovanja podnebja

Migracije in integracija

Kako naj bo urejena priseljenska politika?
Odprta
Stroga
Kako naj se oblikuje integracija priseljencev?
Multikulturna družba
Homogena družba
Ali bi morale etnične manjšine dobiti več pravic?
Več pravic
Manj pravic
Kakšno vlogo naj imajo nacionalne države?
Odprt svet brez meja
Močne nacionalne države

Demokracija in institucije

Kako naj bo razdeljena oblast?
Razpršena moč
Močan voditelj/vladar
Kako neodvisno naj bo sodstvo?
Popolnoma neodvisno
Odvisno od vlade
Kako naj bo država organizirana: centralno ali federalno?
Federalizem
Centralizacija

Zgodovinski izidi volitev

SaS: Razvoj volilnih izidov v državi Slovaška

Kronika sodelovanja v vladah od leta 1945

Kontinuiteta oblasti: Zgodovinske vladne vloge
Vodila vlado
V vladi
3

Skupno število vlad

Skupno trajanje: 4 leta • 7 mesecev • 2 dni

0

Vlade, ki jih je vodila

Skupno trajanje: -

3

Sodelovanje v koalicijah

Skupno trajanje: 4 leta • 7 mesecev • 2 dni

12%

Skupni delež časa vladanja

Stranka je bila del vlade v 12% možnega časa vladanja.

Heger I
2021
SR
SaS
OLaNO
Matovic
2020
SR
SaS
OLaNO
Radicova I
2010
SDKU — DS
SaS
KDH
MH

Viri podatkov in informacij

PolitPro

PolitPro združuje znanstvene podatke in aktualne rezultate anket, da bi politika postala dostopna vsem. Uporabljamo zbirke podatkov iz vodilnih raziskovalnih projektov in jih dopolnjujemo z lastnimi raziskavami, analizami in algoritmi. Tako kompleksne politične povezave naredimo razumljive in dostopne za vsakogar. Podprto z umetno inteligenco.

Podprite našo neodvisnost

Vaša podpora ščiti PolitPro pred vplivom lobističnih skupin in strank.

Oddajte povratne informacije

Povejte nam, kako lahko PolitPro še izboljšamo!

Ste našli napako?

Politični podatki se spreminjajo vsak dan. Če opazite napako, nam prosim pišite. Kratek vir nam bo pomagal pri preverjanju.

ParlGov – Podatki o parlamentarni demokraciji

Dolgoročni raziskovalni podatki Univerze v Bremnu. Dokumentira stranke in vlade za politične primerjave.

Več

Döring, Holger and Philip Manow. 2024. Parliaments and governments database (ParlGov): Information on parties, elections and cabinets in established democracies.

CHES – Raziskava strokovnjakov Chapel Hill

Najpomembnejša evropska strokovna raziskava o strankarskih stališčih. Več kot 400 politologov iz različnih držav dokumentira strankarska stališča na podlagi znanstvenih kriterijev.

Več

Rovny, Jan, Ryan Bakker, Liesbet Hooghe, Seth Jolly, Gary Marks, Jonathan Polk, Marco Steenbergen in Milada Vachudova. “25 let stališč političnih strank v Evropi: Raziskava strokovnjakov Chapel Hill, 1999-2024,”